Najprej bom spet omenila voditelja. Voditelji polfinalov so bili bolj zabavni in boljši kot sta bila Mario Galunič in Helena Blagne Zaman. Mario je bil sicer uredu in še boljši bi bil, če ne bi imel ob sebi amaterke. Helena se je na začetku precej lovila, potem pa se je nekoliko skulirala in predvsem zažigala s svojim petjem. Resno upam, da se naslednje leto prijavi na EMO.
Končni rezultat EME 2007 mi ni najbolj všeč.
Uradni rezultati vseh treh večerov: Spletna stran EME
Sploh ne morem verjeti. Zmagovalec prvega predizbora je Don Corleone pred Deanom Vivodom in Zablujeno generacijo. Alenka Gotar nowhere near. Zmagovalka drugega predizbora preprečljivo Eva Černe.
Zmagovalka prvega kroga v finalu: Eva Černe!
Na koncu pa Gotarjeva. Naj jih vrag vzame.
Komentar:
Alya: Pesem se je očitno izgubila, še posebno, ker je bila na začetku.
Zlati muzikanti: Zgrešili so festival.
Dean Vivod & Tonus Kitaris: Komedija!
Nude: Precej dolgočasen komad.
Sebastian: Komad definitivna uspešnica. Kljub temu, da spominja na lanskoletni “Show me your love” od Tine Karol. Mahanje z zastavami je spominjalo na lanskoleto švedsko Carolo. Slačenje plesalk pa na grškega boga, Sakisa Rouvasa 2004. Moral bi biti boljše uvršečen.
Denis: Game over stil. Vsaj dokazal je, da nekaj posluha ima.
Don Corleone: Tretje mesto! Priznam, da mi je bil njegov nastop izredno všeč.
Tadeja Fatur: Najbolj grozna pesem v finalu. Grozen styling, koreografija, pesem nikakor ni drugačna. Zasluženo zadnja.
Zablujena generacija: Četrto mesto. Saj so dobro nažigali.
Žana: Dobro je fušala.
Alenka Gotar: Drugo mesto v prvem krogu. Vokalna izvedba pesmi je bila boljša kot v polfinalu.
Steffy & donald TrumpeT: Nekakšen balkanski turbofolk. Vsega skupaj se hitro naveličaš.
Martin Perović: Zopet zelo dobra izvedba pesmi.
Eva Černe: Edina, ki si je upala peti brez back vokalov. Kapo dol, po mojem mnenju najboljša. Prvo mesto v prvem krogu. Ne morem verjeti, da ni bilo prvo tudi po drugem krogu.
Kar se tiče Cveta z juga in Alenke Gotar: Uspela je malo popraviti nastop iz polfinala. Njena vokalna izvedba je zaradi šolanega glasu zelo dobra, seveda, če je ne grabi trema, kot je bilo to v polfinalu. Nastop ji je seveda uspešno kvarila obupna ekipa back vokalov – v njej so Andrej Babič, avtor “Cveta z juga” in še trije. Ista ekipa se je v zadnjih dveh letih na EMI drla za Sašo Lendero. Ker se je ta letos odločila bojkotirati EMO, nam je Babič letos predstavil Alenko Gotar, seveda s povsem istim načrtom kot zadnji dve leti. Če besedilo pesmi ne bi bilo v slovenščini, si nikakor ne bi mislila, da bo ta pesem zastopala Slovenijo na Eurosongu.
Zmagovalna pesem mi ni všeč.
Besedilo ni ne vem kaj, tistih par vrstic dokaj kičastega besedila so z opernim petjem, dretjem back vokalov in ponavljanjem uspešno raztegnili na tri minute.
Glasba je izredno udarna, vsekakor tipična Babičeva štanca (Spomnite se na Metulja in Mandoline.), ki povprečno besedilo naredi “kvalitetno”. Kombinacija te glasbe in operno petje parata ušesa.
Eva Černe ni izšolana pevka, pa si vseeno ni omislila štirih back vokalov. Vse je stavila na svoj glas in izredno dobro odpela svojo pesem, ki tudi ni ravno lahka.
Seveda se za evrovizijski nastop ne moreš kar sam postaviti na oder, nekaj mora biti tudi za oči. Evina ekipa se ni posluževala nekakšnega cenenega kiča, kot večina ostalih. Štiri plesalke ob zanimivi rdeči tkanini so bile dovolj. Dokaj preprosto in elegantno.
Nisem si mislila, da bo Evi uspelo priti v superfinale, ker je bilo za dve mesti veliko resnih kandidatov z različnimi glasbenimi stili za različne generacije. Da je bila v prvem krogu finala prva, je pa res fenomenalno.
Ne trdim, da je bila pesem Eve Černe nekaj “ekstra”, ampak to tako nobena pesem letos ni bila. So pa “Čudeži smehljaja” solidna evrovizijska pesem in glede na to, kar sem videla v zadnjih treh večerih, bi morala iti v Helsinke. Če pa ne ona, bi poslala najprej Zablujeno generacijo ali Dona Corleona, potem pa morda Alenko Gotar ali Sebastiana.
Kar se pa tiče profesionalnosti: EME se je najbolj resno lotil Sebastian, za njim pa ekipa Eve Černe in Alenke Gotar. Smo pa videli letos ogromno takšnih, za katere je bilo takoj jasno, da se ne spoznajo na Eurosong in nimajo pojma, kakšna pesem in nastop tja spadajo.
Upam, da se “Cvet z juga” prebije v finale. Seveda bo težka. Pesem je resda udarna, ampak kombinacija z opero ji ne garantira uspeha. Glede na prevod naslova v “Flower of the south” upam, da imajo že pripravljeno angleško besedilo.
Drugače je opera že bila na Eurosongu. Leta 1995 je zmagala norveška skupina Secret Garden s pesmijo Nocturne:
Leta 2004 pa sta Malto zastopala Julie & Ludwig s pesmico “On Again…Off Again”:
Aja, tudi Slovenija je že poslala nekaj vsaj deloma opernega na Eurosong.
Omar Naber – Stop (2005)
Ja, pesem z neverjetno močnim besedilom, ob poslušanju katere me še po dveh letih vedno spreleti srh. To je po mojem mnenju najboljše, kar smo kdajkoli poslali na Eurosong. Sledi Nuša Derenda z “Energy” in Anžej Dežan s “Planom B”, potem pa Tanja Ribič in Darja Švajger (2x).
Če Omar ne bi imel take treme, če bi pel drugo angleško verzijo in če bi v ozadje postavili še kakšne baletne plesalke, bi bili takrat v finalu.
Sicer pa bo Alenka Gotar verjetno kar zmagala na Eurosongu, saj je pred leti tako napovedala Miša Molk.